Téké skalne kmečke hiše na suhem grmičevju nihajoče božanje sivke spremljajo padajoči dan. V šefovem naročju Pes Obiwan naj bo lepo usta odprta in jezik visi. Tam mimo uporniški lasje in divje oko napoveduje lepo jesen. padanje kostanja na bazaltni plošči razbiti hrošči in dvigniti prahotroci se zanesejo. V votlini kavča gluh za ogorčene krike pregledaš in akreditiraš sostorilstvo odkritih izmenjav. Predrzna harmonika vzbuja veselje in romantiko blizu tom-toma na vhodu kaj hrani joe. In jeklo na ravnini stopala žagovina grizlja žepe razpokan znoj klobuk s širokimi krajci. Iz naših rok mahal z robčkom po vsem svetu pozdravi zahajajoče sonce. denarja ni kot babičina brada zvezdasti zlati prah potresemo po nizki steni. Ugrizni klobaso v svoji rjavi gorčici klepetajte v ritmu srajca odprta in elegantna v kotu ustnic. naj se vrne bodi svetilnik truda in dni na robu sreče ob dogovorjenem času. Ravnovesje ravnotežje stol štirih letnih časov na poslikani leseni terasi ob zvokih velikih žoln. Smejte se gospodarji ravnine od skodranega njihovega smeha izdihne vonj zdrobljenih orehov na notno melodijo. Téké je veselpravi mojsterv tej svetleči pustolovščinina korenike preprostih stvari.657
Ena misel na "Téké skalne kmečke hiše”
zame sta dve pesmi… prvega do harmonike, ki začne drugega…
Pascale
zame sta dve pesmi… prvega do harmonike, ki začne drugega…
Pascale