Majhna prozorna roka nameščen na gipuri steznika obrobljen v senci rana na gležnju vrtinec spominov v ravnovesju odmeva brez povratka nemirnega upanja. V paviljonu Flora muslini izhlapijo nosnice odprte za vonj po jantarju menuet izrezan z gavoto burleskni spinoff gorečega ognja v kaminu nebesna mehanika visoko nosi svojo pero. Zvonovi letijo obdajajo podeželje pred volkovi Elizabetanske jagode cvetijo duh starodavnega vodnjaka vejica avreola solz možje vrgli v jamo veje drgnejo svoje okončine v pretkanem vetru. Majhna prozorna roka da dež kosmi prah s ceste odvije val nasprotna romanca potolčene noči obsojanje otroka, ki vas opazuje tja proti nasipu da se znebi svoje lažne matere. 401
Ces chants d'oiseaux qui nous accompagnent sur le chemin en creux de nos attentes sont le plain-appel de notre élévation. Arc-en-ciel de cette aspiration à nous rassembler pour retrouver nos origines réapparues chèvres folles en haut du rocher des offrandes. Même en janvier la fraîche matinée courbe le besogneux sous la fourche des simplicités.
