Hodim torej sem in ne potrebujem veliko naj zvoni umik naših čet. Bili so pogumni naši vojaki ko sama senca njihovega stoka zaplapolala pred nočjo duše primerna sestra ognjenega oblaka. Trava po katastrofi je bila mastna in teksturirana tako kot damast pordel od ženske krvi. En korak pa drugi telo se je začelo tresti pred poljubom sonca mučijo zmečkani oblaki. V pšenici polj s pijanim metuljem Sestavim žarek ognja za vrnitev živih. 735