Odšel
 pesmi naših babic
 pri sterilnih mejah je samo meja
 iz nizkih del zapuščenosti
 tudi pes ne bi našel krivde .

 Napreduje in prečka
 premikajočo se režo pred potjo 
 ki se pomika
 iluzorna projekcija prh
 zakaj neskončnosti .
 
Skrit v senci
 bodoča oseba
 po neizprosnem
 zaseden in poln življenja
 je vdolbina pod očmi .

 Napudra se in prevzame
 kladivo želje po posesti
 udarjanje predjed
 s tragično lucidnostjo
 na voz človeštva  .


 249