Zbežala je iz gnezda zora prebujenja, luna v svojem nemiru. Star sloj na leseni ploščadi je pokazal pot. Ne joči ne gredo en pogled je dovolj. Dan se začne in njene ustnice zažgati nebo. Roke segajo pas boli hrbet noge se pogrezajo v glino. Skozi ozka vrata dostop do ran nato po klancu navzgor. Ob odhodu več hrupa nič drugega kot božanje trave.Usmerite plamen med ostružki božjega ognja. pobegniti iz jam besedil in romantike. Vitka na robu pečine bitja ob sončnem zahodu. Enega za drugim zarežite desko potovalne torbe. Ne hodite več na podstrešje pojdi skozi hodnik, pšenica je prišla. Ustnice so zastrupljene, počepnjen roparski razlog. Fini, ne bomo več hodili v gozd rezan brin. Slamnati zobniki bodo odleteli mimo časa prask sous le vent de planèze. depozit Pralnica v pleteni košari. Šopek marjetic, borovnice in mak na robniku, vreme je nevihtno. 380
Lepilo nos proti steklu zibanje z ene noge na drugo otrok opazuje meglo dont les fines gouttelettes captent la lumière živi baloni devenant coulures vibrantes za pospešeno vrgel dol. zima joka dehors un froid sec saisissant les jambes kljub volnenim nogavicam in velvet hlačke. Še zadnji konj bo šel mimo v zapuščeni ulici ahanant naseaux fumants udarjanje po vlažnem pločniku njegovih podkovanih kopit. V zraku je pogum vrh stavb boža megla d'au dessus la rue principale où ronfle quelques moteurs toussoteux. Pojav spominov vrisan pod kožo otrok semaforja glej luči skozi mehurje morja. tam je pesek v sklepih du passage à niveau obligeant au ralentissement la bête humaine au loin lâchant ses panaches de fumée.
Slišal bom težak konvoj tempo na kratkih progah un rythme glacé grimant le tireté des nuages à la queue leu-leu parsemée des souriantes branches de lilas. Maman, dežuje sneg pada toča je. Da smo zelo blizu štedilnika. Miši grizljajo tla sous la plaque de tôle de la Shell kapljice vode na stropu na cevi gre za kondenzacijo Mama mi bo podala brisačo pribit na metlo.
Kristus bo vedel la couronne d'épines et le vinaigre de ses yeux d'Aubrac à faire tourner la bille bruyante v prevrnjenem železnem pokrovu.
Hvala Rene ker mi omogočaš, da sva prijatelja s tvojim velikim bratom ker mi omogočaš razumeti drugega ljubičev prijatelj. Po tvojem glasu Prevzel sem lastništvo svoje besede zdaj neskončno dih na pesnikov nagelj klic tako blizu občutljive izmenjave preteklost in prihodnost. 375
Jaz sem ob tebi moj prijatelj Rene v tej vrnitvi na zemljo opasan s plameni očiščenja. Pojdi po svoji poti ne zadržuj časa biti droben prah na sprednji strani hiše. Potovanje v praznino Be flush sledi tvoje besede, tvoje misli, ton glede z bičem večnega kočijaža oddani ste in so tisti, ki vam sledijo vers le Grand Œuvre à permettre. Ščepec soli nič tovarištvo točka starosti samo roke, ki se iščejo iz oči v oči naj dežuje ki ga prodaja naj bo sonce zunaj vstanem pred teboj mala lestev dobrote élevé dans la bibliothèqueskupne besede. 376
Rumeno zelena križa med bukvami do počasnega razkrivanja svetlobe na deblih med razvalinami gradu voziti voz mrtvih . Glasovi staro letalo ropota s propelerji lajež psa daleč zelo daleč. Drevo tančice se odkrije neprenehoma črna muha na belem papirju prsti pletejo pisanje.
Cette plaie caramel devant l'âtre lacéré capture le gémissement des ailes.
Lignée des sièges de bois dur envahissant l'espace de nos nuits la calèche passe brinquebalante. A ne plus nuire le temps se met à l'index sans l'arogance d'un regard.
