Arhiv kategorije: Leto 2021

Jecljanje

Govoriš iz izkušenj
in je ni poznal
pred steno
poskušal si odleteti.      
 
Več nevšečnosti ne bi bilo
če ne vztrajnost
te slabosti, disleksija
ljubezenska rana pozabljenih knjig.      
 
Pogledala bi navzgor
s pogledom očiščenim vseh predsodkov
in njegova absolutna lahkotnost
bi bil poročni pohod.      
 
Prišla bi v pričakovanju
brez izpolnitve volje
dokler rastline ne pokimajo
v njihovem šopku dišav.       
 
Dala bi si nekaj časa
doseči
do tega granita
s posvečenimi skodelicami.      
 
Niti provokativna niti ukoreninjena
govorila bi o svojem zgodnjem otroštvu
nagajivo
pojdi iz vode sanj.      
 
Tako da bom res letel
raščen las jezdec diha
odločen in neoporečen
glas, ki lovi oblake.      
 
Pridružil se bom ospreyju
na doseženo delovanje telesa
gleda v njegovo senco
da bi jo bolje spoznali in preplavili s svetlobo.      
 
 
903

lesena pihala

lesena pihala
z združenimi jesenskimi listi
hranili ste se s srečanji
manifestirati jezo obsedenih.      
 
Pozabi
od Caravaggia, ki si ga vzel
široke kretnje so se obrnile proti zemlji
in pastelne barve besed medu.      
 
Ecru nasmeh pod rogovi
praznina vmes
dozorel dati   
šipek ljubezni.      
 
moč štiri
na razpotju brezmadežne zvestobe
vstala si malo vročina
odpihniti puščico pisanja.      
 
lep komet
popolnega čuda
lahko greš narobe
v koži drzne stvari.      
 
me lahko drži
v vonju svetosti
pihalo med zobmi
na sprednji strani noči.      
 
 
902


Pogovorite se s pastirji

tisoč šojovih peres
oblikovati pesem na tej zemlji
kjer voda teče
in človeška kri enako.      
 
Za več samozavesti
v smislu stvari
pokliči me
do 0683031759.      
 
Mogoče je
naj bo cvrtje
ampak to bo v dobro sveta
preden nas val prekrije.      
 
Torej na gori Ararat
sonce bo
in izbrani bomo
večji od nas.   
 
dvigni
sneg z višine
se bomo spustili v dolino
govoriti s pastirji.      
 
In če nas Stara povzroči
gremo rokoborbo
s kakšnimi ponudbami
strogosti življenja.      
 
Salsify in rižev prah
vzbuditi vljudnost
brez črnega
izklopi pisanje.      
 
Pa se objemimo
mi postavljalci ognjemetov
s poimenovanjem v odtenek in dia
notranje pošasti, zaradi katerih smo veliki.      
 
Pojdimo k nam
gremo skozi tremo
in pustimo
pred vrati ljubezni.      
 
 
901

Danes zjutraj ob petih

To jutro
ob petih
Vrgel sem steklene steklenice v smetnjak
torej zlomljeno
gredo gor v kosih
in to z mojo obrambo
odsevajo zobe
čeljusti tiranozavra
in panično sem si nadel falsard
da se spustim na vrt
odjavo krikov in S.O.S
okoliške rastline.      
 
Kose steklenice sem sestavil nazaj
postavite pokrovčke na glavo
rit gor
črkovati abecedo nebes
in to pravočasno
ponovno preberi svoja pisma tako lepa in polna
da nas odprejo 
na dnu demijonov
 na žejo drugih.
 
 
900

relikvijar

Tukaj je ena
ki se bo končala
šteti njegove korake
na vrtu zore.      
 
Ko se bodo pokazale rože
spomin, ki izhaja iz obrabljenega žepa
bo blagodejen dež
po vsej državi.      
 
Grace
vsakdanje življenje bo tiho
na dnu zaprte postelje
sanje, ki prihajajo.       
 
Nič preveč vznemirljivega
da bo vreme
gledati noč
zadnji drobec skrivnosti.      
 
Odprli boste svoje srce
štrleči čep
skrajne osamljenosti
brez kosovega petja.   
 
V Vincennes-sur-Seine
kopati dvajset let
pobožna slika
čakajoča sorodna duša.         
 
 
899

Mobilizacija rastlinskega kraljestva

Preiskava
poizvedba
svetloba
ko napetosti narastejo
ki prihajajo iz zemeljskih naročil.      
 
serpentinasta višina
mehurji
v zmogljivosti
za promocijo surove nafte
brez nihanja prtljažnika.      
 
Biti rojen
cveteti
zelenjavno kraljestvo mobilizira
in odložite uničenje
od globin zemlje do najvišjega neba.      
 
Na poti v večnost
On posluša
in postane organizator
čudnega kroga
energije, povezane med seboj.      
 
Zacveti v zraku
in vedeti od znotraj
hierarhijo popačenih poročil
zaradi širjenja naših pričakovanj
počil ustrezen papir.      
 
Takrat je čas
za rezanje v kašo
debela rezina človeškega stanja
očarati dan
nepričakovanega, ki izhaja iz srca stvari.      
 
 
898

Tako pripravljen, tako levo

tako pripravljen
tako levo
na spomladanski gredici
njeni prsti so se pogreznili
v travi v rosi
pod zaljubljenim jarmom
platnene školjke.      
 
Tam je bilo
majhen lik z dvignjenimi nogami
kot obilna brada
zasidrana ob solsticiju poroke
in ta nagon je obupal
rogoz sredi travnika
na livrejo strani.      
 
V okenski okvir
beseda ustvarjena čas
ko zaidemo
pod obešalniki gledališča
za modulacijo nekaterih zvokov
ko minejo ranjene duše
pretekli uroki.     
 
Elegantno rustikalno
močna roka slovesa
naložil prtljago zore
medtem ko so se vrveli z majhnimi hrupi
igralci na pohodu sveta
v teptanju
narejena iz grudic najboljšega cveta bitja.      
 
 
897

À Frédérique Lemarchand

Tendrement   
au creux de mon épaule   
je t'accueille femme de lumière   
et t'accompagne dans cette ascension   
de cœur à cœur   
dans l'accomplissement de ton œuvre   
toi   
à l'état d'enfance spirituelle du vieux sage   
tu te prépares à ta naissance   
en empruntant le chemin des estives   
délaissant l'enveloppe   
pour que le noyau enjoigne la terre d'en haut.      
 
La Parole se répand   
quand initiation achevée   
elle ne sait pas elle-même ce dont elle va éclore  
ni au service de qui elle émet.      
 
Tu es parvenue   
icône 
véritable véronique   
et ta face enfouie dans le lin   
peut monter jusqu'en surface   
pour reconnaître chez tout un chacun   
la possibilité de faire Un.       
 
896

Ce mur de pierres sèches

Élevé à la va comme je te pousse   
contre les vents d'ouest   
nous refusâmes d'admettre cette prégnance   
et mal nous en pris.      
 
Ce mur de pierres sèches   
aux insectes fouisseurs destiné   
ne retenait de sa fonction première   
que le son des feuilles sèches   
le frictionnant avec délicatesse   
par nuit de pleine lune      
devant le cercle des poètes assemblés   
voix levées vers les nuages rapides   
pour que tombent les poussières d'étoiles   
sur la margelle des certitudes
raclant par le menu
quelques scories advenues.       
 
Mur aux mûres noires   
mur murmurant ton nom   
je m'épris de toi   
sur la plaque de marbre blond   
apposée en reflet de ton élévation   
aux mains jointes de l'Esprit   
baguenaudant au vol à voile   
des désirs de l'instant.           
 
 
895

Je t’aime

De la coque à la coquille   
il n'est que grenouille qui rit   
pour peu que passent les étoiles    
un matin de plein emploi de soi   
aux rives généreuses   
de notre allié le jour   
courbes douces avenantes   
à refléter cadenassée   
contre le corps soyeux  
de l'enfant malicieux   
la remontée des eaux de grande misère   
quand s'établit au suc du Maï   
l'erreur fondamentale   
sceptre tourné vers l'est   
en attente de l'arrivée   
des musiques mosaïques   
en pleins et en déliés   
équidistantes des ordres et désordres   
telles gracieuses étreintes   
sur le penchant cérémonieux   
d'avoir été   
épaule contre épaule   
avec le géant à la voix gutturale   
parure aux craquelures madrées   
d'un œil de traîne   
sous la carapace des nuages   
qu'un souffle disperse   
comme neige au soleil   
le temps de mettre bas   
le Prédestiné   
en agitant cloches et colifichets   
au nez des ensemenceurs du dimanche   
pioches et pelles appropriées   
devant l'épanchement de lave   
au havre des romances   
émises ad hominem   
en secours du passage furtif   
des reclus et recluses   
toutes voiles dehors   
à contempler le remplissage   
d'espaces vides de tendresse   
alors que sur terre   
arrimés aux permissivités   
le flasque des roues   
engendre le tintinnabulement   
des moqueries et autres mélodies   
effaçant par là les remords   
d'un revers de main   
et préparer la plage aux offrandes  
devant le tsunami des origines   
prompt à racler le fond des océans   
pour en mandorle   
proposer au profond du cosmos   
provenance inouïe   
d'une très petite voix de rien du tout   
qui vous dit dans un battement d'aile :   
" Je t'aime ".      
 
 
894