Arhiv kategorije: Leto 2018

cvet človeštva

   Rešitev življenja   
pikota velikega pegastega žolna
potem boste videli to pozornost
dostavljeno zgodaj zjutraj.

Po merilu drugih
moja duša izvira
emanacija meglic
v kotanji doline.

Rok se odmakne
smrtonosna potepanja
znotraj gub
govorica napihne.

Sija v dežju
gozdne trave
pesmi za palačinke
utišane žerjavice.

Žaluje z aureolom
zaceljene rane
da se veter vname
pod stenami uma.

Dviganje z rokami
zemeljsko črevesje
je prikimala
kodrasti lasje.

Jasno barve
vstopil pomirjen
lepota poezije
med poldnevom in drugo uro.

mimo razpona
mehke pozirane note
na okras
trda tla.

Žica na žico
le sveta krizma na ustnicah
korak naprej v solidarnosti
cvet človeštva.


403

pevec prihodov in odhodov

   Je presenečen, da se pojavi v pol lune   
Pevec prihodov in odhodov
Čuden lik, oblečen v črno
Izvor vprašanj :

Ali lahko vzamemo, kar nam je dano ?
Ali bi morali povečati tisto, kar je naravno dobro ?
Ali ne bi bil na dnu dna prvotni kalček ?
Spanje ni tančica na vesti
On je potujoči vitez
Manifestacija kaznivih dejanj proti resnici.
Pa tudi
Zjutraj zgodaj vstani
Naslonite se na okensko ograjo
Odprite oči za to, kar je
Izpolnite prihajajoči dan
Ponoči od blizu
Vdihnite pesek skušnjave
Tako kot so pokopani
V oceanu prihodov in odhodov.

Čoln, ki ga poganja veter
na zemljišče obnove
Iz roke v roko
Objemanje vonja izruvanega plevela
Drsenje po pobočju
obraz pol meseca
Od izvora do izvora.


402
( slikarski detajl Frédériquea Lemarchanda )

prozorna majhna roka

   Majhna prozorna roka   
 nameščen na gipuri steznika   
 obrobljen v senci   
 rana na gležnju   
 vrtinec spominov   
 v ravnovesju   
 odmeva brez povratka   
 nemirnega upanja.    
  
 V paviljonu Flora   
 muslini izhlapijo   
 nosnice odprte za vonj po jantarju   
 menuet izrezan z gavoto   
 burleskni spinoff   
 gorečega ognja v kaminu   
 nebesna mehanika   
 visoko nosi svojo pero.    
  
 Zvonovi letijo   
 obdajajo podeželje   
 pred volkovi   
 Elizabetanske jagode cvetijo   
 duh starodavnega vodnjaka   
 vejica avreola solz   
 možje vrgli v jamo   
 veje drgnejo svoje okončine v pretkanem vetru.   
   
 Majhna prozorna roka   
 da dež kosmi     
 prah s ceste odvije val   
 nasprotna romanca   
 potolčene noči   
 obsojanje otroka, ki vas opazuje   
 tja proti nasipu   
 da se znebi svoje lažne matere.     

 
401

to ptičje petje

   Ces chants d'oiseaux   
qui nous accompagnent
sur le chemin
en creux de nos attentes
sont le plain-appel
de notre élévation.

Arc-en-ciel de cette aspiration
à nous rassembler
pour retrouver nos origines
réapparues chèvres folles
en haut du rocher des offrandes.

Même en janvier
la fraîche matinée
courbe le besogneux
sous la fourche des simplicités.


400